Sedem modusov

C Jonski (durova)

Bele tipke od C do C — 1. stopnja C-dura kot osnovni ton.

Toni

C D E F G A B

Značilnost

nobene — to je durova lestvica

Tipično zaporedje

I–IV–V–I: C – F – G – C

Osnovna lestvica zahodne glasbe: dva cela tona, polton, trije celi toni, polton.

C Jonski s prijemi in klaviaturo

D dorska

Bele tipke od D do D — 2. stopnja C-dura kot osnovni ton.

Toni

D E F G A B C

Značilnost

velika seksta — drugače kot v molu

Tipično zaporedje

i–IV–i–IV: Dm – G – Dm – G

Mol z veliko seksto. Modus jazza in nešteto ljudskih pesmi.

D dorska s prijemi in klaviaturo

E frigijska

Bele tipke od E do E — 3. stopnja C-dura kot osnovni ton.

Toni

E F G A B C D

Značilnost

♭2 — drugače kot v molu

Tipično zaporedje

i–♭II–i–♭II: Em – F – Em – F

Mol z malo sekundo — polton tik nad osnovnim tonom ji da španski pridih.

E frigijska s prijemi in klaviaturo

F lidijska

Bele tipke od F do F — 4. stopnja C-dura kot osnovni ton.

Toni

F G A B C D E

Značilnost

♯4 — drugače kot v duru

Tipično zaporedje

I–II–I–II: F – G – F – G

Dur z zvečano kvarto. Zveni lebdeče in odprto; pogosta v filmski glasbi.

F lidijska s prijemi in klaviaturo

G miksolidijska

Bele tipke od G do G — 5. stopnja C-dura kot osnovni ton.

Toni

G A B C D E F

Značilnost

♭7 — drugače kot v duru

Tipično zaporedje

I–♭VII–IV–I: G – F – C – G

Dur z malo septimo. Lestvica dominantnega septakorda, bluesa in rocka.

G miksolidijska s prijemi in klaviaturo

A Eolski (naravna molova)

Bele tipke od A do A — 6. stopnja C-dura kot osnovni ton.

Toni

A B C D E F G

Značilnost

♭6 in ♭7 — naravni mol

Tipično zaporedje

i–♭VI–♭VII–i: Am – F – G – Am

Isti toni kot durova lestvica malo terco više, le šteti od drugega tona.

A Eolski s prijemi in klaviaturo

B lokrijska

Bele tipke od B do B — 7. stopnja C-dura kot osnovni ton.

Toni

B C D E F G A

Značilnost

♭2 in ♭5 — osnovni akord je zmanjšan

Tipično zaporedje

i°–♭II–i°–♭II: Bdim – C – Bdim – C

Edini modus z zmanjšano kvinto nad osnovnim tonom — zato redko stoji sam.

B lokrijska s prijemi in klaviaturo

Vseh sedem na C

Na istem osnovnem tonu je razlika najbolje slišna: poudarjeno je tisto, kar odstopa od dura. Dorski, frigijski, eolski in lokrijski imajo malo terco (molov značaj), jonski, lidijski in miksolidijski veliko (durov).

Od svetlega k temnemu

Vsaka zvišana stopnja posvetli, vsaka znižana potemni. Lidijski ima edini zvišano stopnjo, lokrijski jih ima pet znižanih:

lidijska › Jonski › miksolidijska › dorska › Eolski › frigijska › lokrijska

Kako prepoznati modus

Najprej poiskati osnovni ton — ton, na katerem skladba počiva, običajno bas prvega in zadnjega akorda. Nato terco nad njim: mala pomeni molovo družino, velika durovo. Nato značilno stopnjo: velika seksta nad molom je dorski, mala sekunda frigijski, zvišana kvarta nad durom lidijski, mala septima miksolidijski.